BACARAT Poročni prstani

Poročni in zaročni prstani

Kaj je zlato ?

Zlato (latinsko aurum), simbol Au, eno- ali trivalentni kemijski element, vrstno število 79, atomska masa 196,967, redka, rumeno svetleča se, sorazmerno mehka in tanljiva plemenita kovina, gostota 19,3 g/cm3, tališče 1064,76 °C, vrelišče 2966 °C, Mohsova trdota 2,5–3; raztaplja se le v zmeseh, ki razvijajo klor (npr. zlatotopka), v raztopinah kalijevega ali natrijevega cianida, z živim srebrom se raztaplja v zlatov amalgam.

Zlato najdemo običajno samorodno, čisto ali v zlitini s srebrom (elektrum); redki minerali, ki vsebujejo zlato, so teluridi (telur): calaverit, silvanit, nagyagit. Zlato v kremenovih slojih (primarnih ležiščih; gorsko zlato) zaradi preperevanja kamnin zaide med pesek (zlatonosni pesek), ki ga naplavljajo gorske vode, in v morje, v katerem je količina zlata ocenjena na ok. 8 mlr. t. Najpomembnejša nahajališča: Južna Afrika, Kanada, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Gana, ZDA, SND.

Zlato so uporabljali že v 4. tl. pr. n. š. (Sumerci, Egipčani), ponekod ga še danes pridobivajo s spiranjem rečnega peska (npr. ob reki Niger). Stoletja staro obdelovanje peska z živim srebrom (amalgamiranje) je zamenjal postopek s cianidnim luženjem. Po elektrolitskem rafiniranju bakra in srebra lahko dobijo iz anodnega mulja zlato s kloriranjem preostalih kovin.

Okoli dve tretjini vsega zlata je v državnih zakladnicah kot zlata rezerva (protivrednost valuti), sledijo okrasni predmeti, zobno zlato, zasebno premoženje, zlati laboratorijski aparati; manjše količine zlata vsebujejo preparati za fotografske zlate kopeli, rubinska stekla in zdravila.

Ker ima zlato le v zlitinah z bakrom, srebrom, platino ali nikljem potrebno trdoto, nosijo pravi izdelki iz zlata vedno uradno navedbo  njegove čistosti; pozlačeni predmeti nimajo žiga, dobijo jih z galvaniziranjem ali nanašanjem tankih zlatih plasti, največkrat na med ali tombak (duble).

Pravo pozlatitev štukature ali lesa (zlata osnova starih slik, okvirjev, rezbarskih izdelkov) dobimo z lepljenjem lističastega zlata, ki ga od davnih časov do danes tolčejo v zelo tanke folije. Najpomembnejše spojine zlata so zlatov(III) klorid, AuCl3. Tetraklorozlatova(III) kislina, HAuCl4, in njene soli, npr. Na(AuCl4) · 2 H2O, natrijev tetrakloroaurat(III) in tudi kalijev dicianoaurat(I) se uporabljajo v galvanskih zlatih kopelih.

Zlato ima poleg izjemne in razburljive preteklosti tudi nekaj lastnosti, ki jih ne najdemo pri nobenem drugem elementu. V naravi se nahaja v izrazito rumeni barvi, je odporeno na rjavenje in korozijo in ne potemni. Čeprav je zlato dokaj močna kovina, pa je med vsemi plemenitimi kovinami tudi najbolj primerena  in hvaležna za oblikovanje.

Čistina zlata (kt)

Čisto zlato je vseeno preveč mehko za vsakodnevno uporabo, zato mu za vsako dnevno uporabo dodamo različne odstotke primesi (kot so srebro, baker, nikelj, cink), ki mu povečajo trdoto, vzdržljivost in odpornost na mehanske poškodbe. Čistočo zlata označujemo s števiko in oznako “kt” . Ta številka nam pove kolikšen del kovine uporabljene v nakitu je zlato. Vrednost je izražena v 24-tinah, kar pomeni da je 24-karatno zlato 100% čisto zlato.

Pri izdelavi nakita se najpogosteje uporablja 18 karatno in 14 karatno zlato. 18 karatno zlato je sestavljeno iz 75% zlata, ki je legiran z drugimi kovinami, da bi bilo dovolj močan za vsakdanjo rabo. 14 karatno zlato je sestavljeno  iz 58,5% zlata in 41,5% preostalih kovin.

24 karatno = 100% zlata

22 karatno = 91,7% zlata

18 karatno = 75,0% zlata

14 karatno = 58,3% zlata

10 karatno = 41,7% zlata

Bacrat : poročni prstani z doživljensko garancijo

Facebook Atalje SanartAtalje SanartAtalje Sanart